Slovenske blogerke o sončenju: Ne sramujmo se bele polti!

Na začetku tedna me je Nika iz bloga Beautyfullblog povabila, da se pridružim sodelovanju nekaterih blogerk z objavo na temo bele polti in sončenja. Ker sem bila ravno sredi projekta, ki sem ga morala zaključiti do četrtka in sem vedela, da mi do srede ne bo uspelo spisati objave (tudi zato, ker je projekt potekal z delom na računalniku, odkar pa moj buši raste, zelo težko dlje časa sedim za računalnikom), sem se odločila, da svoja dva centa na to temo pristavim pozneje. Zakaj? Ker se mi zdi, da bo pogled nekoga, ki živi v vasi v Prekmurju, kjer se, večinoma med starejšimi, zarjavela polt ceni, saj z njo dokazuješ, da delaš zunaj, na vrtu, na njivi, tudi zanimiv. Poleg tega se je moje razmišljanje o zdravlju in vsem, kar povzroča raka, spremenilo dve leti nazaj, ko je moja mama zbolela za rakom dojke in se še danes bori s posledicami te bolezni. Sicer bom pisala bolj s svojega vidika, bom pa na koncu dodala link do objav ostalih punc, kjer je marsikatera izpostavila več podatkov o tem, zakaj sončenje ni zdravo, kako škoduje naši koži in na kakšen način se zaščititi pred soncem.

Moja mladost in sončenje
Spominjam se svojih srednješolskih časov. Takrat sem bila obsedena s sončenjem oz. bolje rečeno praženjem. Zakaj? Naša družina ni šla nikoli za teden ali dva na morje, pri nas je dopust pomenil, da so se opravila kakšna večja dela po hiši (popravljanje, barvanje ...), zato sem se v šolske klopi vedno vračala bolj bela kot ostali sošolci. Priznam, da so mi začeli komentarji v smislu: "Ti pa letos nisi bila nikjer na morju, da si tako bela?" iti na živce, ker se mi je vedno zdelo, da me gledajo zviška, glej jo ubogo, niti morja si ne more privoščiti. Zato sem se med počitnicami pogosto sončila doma, in to ne zjutraj ali proti večeru, pač pa sredi dneva, v najhujši vročini, dostikrat brez zaščite. Ko sedaj pomislim nazaj, se tolčem po glavi, kakšna neumna najstnica sem bila. Tudi, ko smo se šli kopat v toplice, največkrat nisem uporabila sončne kreme, ker sem hotela na hitro dobiti barvo. Sicer imam srečo, da dokaj hitro potemnim. Na začetku sem mogoče malce rdeča, ampak po dveh dneh se barva spremeni v lepo rjavo. Če bi danes srečala 16, 17-letno Tatjano, bi ji rekla, ne delaj teh neumnosti, koža ti bo v prihodnosti hvaležna.
Zadnjih nekaj let se sončenju skušam izogibati kot hudič križa. Ne samo zato, ker sončenje ni dobro za našo kožo, jo postara, da niti ne omenjam hujših posledic, kot je kožni rak, pač pa tudi zato, ker vročine ne prenašam najboljše in res mi ni všeč občutek potu, ki polzi po meni, ko ležim ali hodim po soncu. Seveda pa to ne pomeni, da se zadržujem v hiši, dokler je zunaj svetlo in da poleti niti malo ne potemnim. Ker doma še vedno obdelujemo dve njivi, na katerih gojimo buče, po rokah in obrazu vsako leto postanem zagorela, saj zaradi dela veliko časa preživim na soncu, seveda pa se skušam ustrezno zaščititi. Drugače pa poleti najbolj ljubim senco (in veter, ki poskrbi za malce ohladitve v vročini).


Sončenje in nosečnost
O sončenju v nosečnosti berem različne informacije. Nekateri priporočajo, da naj bi se nosečnice čim bolj izogibale soncu, spet drugi trdijo, da veljajo za nosečnice podobna pravila kot za vse ostale - izogibati se soncu med 11. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše, in redno uporabljati zaščito pred soncem. Vsekakor je potrebna neka zdrava pamet in mislim, da si kljub počitnicam na morju vsaka nosečnica želi tega, kar je najboljše zanjo in njenega otroka in se bo zato zaščitila z ustreznim zaščitnim faktorjem, se ne bo pražila na soncu in se mu bo izogibala v času, ko se sonce najmočnejše. Meni osebno vročina v nosečnosti paše še manj kot prej in niti v sanjah ne bi pomislila, da bi se šla pražit na plažo, ampak bi se zaščitila z visokim faktorjem in se ulegla nekje v senci. Drugače pa trenutno sončne žarke najraje lovim do osmih, devetih zjutraj, ko še ni tako vroče in po sedmi uri zvečer, ko zunaj postane malce bolj znosno. Sončenje v nosečnosti je torej zame no-go, ker res ne prenesem vročine in prevročega sonca.


"Pojdi na sonce, da ne boš tako bela."
Poslušam opazke na račun svojih belih nog še danes? Seveda. Takoj, ko se oblečem v kratke hlače, dobim pripombo: "Pojdi na sonce, tvoje noge so kot jogurt." Ali pa očetova, ko je treba sredi vročega junija okopavati njivo buč: "Gremo na njive, zdravo je biti na soncu. Boš videla, kako lepo bomo rjavi." Da ne omenjam, da oče še v življenju ni uporabil sončne kreme. Ker baje je rjava polt lepa in zdrava. Komajda ga uspem prepričati v nasprotno in ga zadržati v hiši, dokler vročina malce ne mine (kar je zame tam po šesti popoldan(. Sicer se mi zdi, da pri nas dandanes srečujem več svetlopoltih deklet sredi poletja kot včasih, ampak pri nas v Prekmurju še vedno velja, vsaj med ljudmi, ki jih poznam in so mi bližje, da je nekaj narobe s tabo, če poleti nisi zarjavel - ali to pomeni, da nisi bil na morju, ali pa to pomeni, da si "gospodski" in nič ne delaš (na vrtu ali na njivi). Na srečo sem z leti dobila debelo kožo in me take opazke sploh ne ganejo. Stokrat raje se odločim za zdravje kot pa ugajanje ljudem.

Izdelki za zaščito pred soncem (in nego kože po sončenju)
S fantom že nekaj let prisegava na izdelke za zaščito pred sončenjem DM-ove znamke Sundance. Sama najraje uporabljam olje s faktorjem 30, ki ščiti pred UV žarki. Olje mi je všeč, ker ni ekstremno mastno in se hitro vpije, poleg tega pa lepo diši. Za obraz že nekaj let uporabljam Sundance Med Ultra Sensitive balzam z zaščitnim faktorjem 50, ki je lepo mazljiv, mi pa pod makeupom ni najbolj všeč, ker se BB krema težje blenda čez njo, tako da v tej smeri iščem boljšo opcijo. Kot sprej, ki se ga uporablja po sončenju, pa mi je izjemno všeč Fresh Apres Spray, ki ga odlikuje prečudovit tropski vonj in kožo, ki je izpostavljena soncu, prijetno ohladi. 
Rada bi vam predstavila še 3 izdelke, ki so se moji družini izdelkov za zaščito kože pred soncem in po sončenju pridružili letos. Prvi je krema za obraz znamke Alga Maris z zaščitnim faktorjem 30, ki je vodoodporna in narejena iz naravnih sestavin. Krema se zelo hitro vpije, prijetno diši in ni mastna. Je pa še nisem preizkusila pod makeupom, tako da bom o tem poročala kdaj pozneje. Nivea nam je na SummerMBeauty dogodku podarila Protect&Bronze olje za zaščito pred soncem s faktorjem 30. Olje je vodoodporno in ščiti pred UVA in UVB žarki, gre pa za olje, ki vsebuje rastlinski izvleček pro-melanin, ki spodbuja naravni proces porjavitve kože. Za nego kože po daljši izpostavljenosti soncu pa bom po novem uporabljala ESI Aloe Vera gel s pomirjajočim in blažilnim delovanjem, ki suho in poškodovano kožo vlaži in nahrani.   


K akciji o ozaveščanju o nevarnosti sončenja in k opozarjanju o pomembnosti uporabe zaščite pred soncem so pristopile razne slovenske blogerke. Njihove objave si lahko preberete TUKAJ.

Kaj pa ve menite o sončenju? Ste pristašice zagorele polti ali vas ne moti, če ste poleti bele? Hvala za pozornost!

10 komentarjev

  1. Tudi sama se skušam bolj ali manj izogibati soncu, namreč zaradi astme prekleto težko prenašam vročino. Je pa res, da se na podeželju težko izogneš soncu, saj delo neusmiljeno čaka. Tako kot si že ti omenila, sem tudi jaz po obrazu in rokah zelo temna; sicer sem pa nekje med bolj belo in "povprečno" poltjo.

    Lp, Manja

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Potem sva si midve dokaj podobni, kar se tiče polti. :)
      Kar se tiče dela na podeželju, pa imaš čisto prav, delo čaka in pri določenih zadevah preprosto ne moreš odlašati in prelagati na druge dni, ampak je odvisno tudi od vremena in drugih dejavnikov. :)

      Izbriši
  2. Mislim, da si dobro zajela situacijo v Prekmurju, sploh med straješimi ljudmi, ki se enostavno ne zavedajo, da je sonce danes bolj nevarno kot pred 20 leti, ker je ozon še toliko bolj tanek. Jaz sem že prebila miselnost mojih staršev in zdaj se oba mažeta s sončno kremo, čeprav od očeta še včasih slišim izgovore: saj pa bom v senci. Like that makes any difference?! Počasi se bo tudi to spremenilo, čeprav se mi zdi, da je ta trend o zagoreli polti tudi pri nas še zelo zakoreninjen kot lepotna zadeva - npr. pri mojih starejših sorodnikih pač to ni lepo, če si bel. Malo aristokratske miselnosti nam ne bi manjkalo :D.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Se čisto strinjam, res bi bilo treba ljudem vcepiti malo več aristokratske miselnosti in nekateri se čisto premalo zavedajo, kako dosti bolj nevarno je danes sonce. Sploh, ko poslušam, da so oni včasih ves dan delali na soncu in nobenemu ni bilo nič. No, danes so stvari drugačne in res se ne moremo zgledovati po preteklosti. Našim se žal zdi nakup sončne kreme metanje skozi denarja in jih ne morem prepričati v nasprotno, opažam pa, da je tako med veliko starejšimi ljudmi v naši okolici. Je pa zato dobro, da se mladi začenjamo zavedati tega in začnemo spreminjati miselnost med mladimi. :)

      Izbriši
  3. Zanimivo mišljenje v vaši družini in okolici. Pri nas smo tudi vsi ves čas po njivah in travnikih (ob službi), ampak nobenemu ne pade na pamet, da bi ob tem kaj komentiral polt in da je biti na soncu zdravo. Pravzaprav je tukaj vse kot mrtvo od 11h-16h, ker nihče noče rinit na sonce. Na njivo grem jaz obvezno pozno popoldne, npr. krompir pri nas vsi vztrajajo da se pobira ali zelo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Če ga ne poberemo vsega gremo vmes domov. Tudi sončne kreme se počasi že prijemajo za na njivo, ker opažajo, da zdaj hitreje postaneš rdeč kot včasih. So pa moški brez majc, kar je pa zelo slabo.

    Tudi moram rečt, da nikoli ni noben otrok kaj komentiral, da zato ker sem bela, da nisem bila na morju. Sicer smo seveda bili, ampak sem domov prišla bela. Tukaj na Dolenjskem se nekako ne obešamo na premoženjski status človeka, vsaj ne na res privoščljiv način. Je pa res, da sem iz Dolenjskih Toplic, tako da bazen smo vedno imeli čisto zraven in smo vsi bili vsaj malo na dopustu, ker včasih je bil zastonj od 5h naprej.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Mah, moj oče je tak, da ko pride z dela, mu postane dolgčas in potem je treba nekaj delati zunaj, ker se mu ne da počivati, čeprav opažam, da je letos tega manj, verjetno se mu poznajo leta. Drugače pa tudi mi gremo na njivo zgodaj zjutraj (po navadi ob sobotah, ker so čez teden dopoldne vsi po službah), ampak je pa tako, da delamo, dokler se delo pač ne konča. Sicer opažam, da je julij mogoče res tak mesec, da je tudi pri nas vse mrtvo tam med 12h in 16h popoldne, razen, ko so žetve, takrat se pač to dela cele dneve. Pri določenih delih je pri nas tudi tako, da je marsikaj odvisno od vremena, npr. špricanje trave na njivi buč ipd. in to včasih eni res počnejo v večji vročini, ker je pač treba počakati, da rosa mine. Uf, sončne kreme. Bojim se, da se jih pri nas večina starejših izogiba in je res težko spreminjati miselnost. :/

      Potem si ti imela srečo. Jaz sem imela par sošolk, ki so se imele za nekaj več, ker so pač bile boljše situirane in so živele v večjih mestih (MS, Ljutomer, Radenci) in smo mi, ki smo prihajali iz vasi, veljali za manj vredne. Ko si v najbolj občutljivih letih, te take stvari malce ganejo, ampak danes bi se jim po moje režala v obraz ob njihovih komentarjih. Je že tako, da z leti postaneš pametnejši in ne dovoliš, da ti vse pride do živega. :)

      Izbriši
  4. Kak zanimivo :) Očitno je Lendava res čist drugi svet,ker nič od tega ni do mene prišlo.. (čeprav vidim tu pa tam ljudi na njivi v najmočnejšem soncu, je pri nas ponavadi blo to bolj zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, ko sonce več ni tak močno) :)) Se pa spomnim, da sem enkrat poleti mela neki moment, ko imela neko zamisel da se bom pržila na soncu od 11-13 (saj sploh ne vem če sem bila namazana s sončno kremo?!) še vodo sem na sebe pršila (ker sem nekje prebrala, da naj bi me tak hitreje sonce prijelo???).. Sam mislim da nikoli nisem zdržala več kot pol ure.. Sicer je to bil preblisk enkrat v osnovni šoli proti koncu, mogoče 8. razred? Pred tistim in po tistem, pa ni bilo takih pribliskov :) Prav tak nikoli nisem čutila pritiska, da bi morala biti rjava.. Mislim, saj so mi kdaj rekli, da če sem sploh bla na morju, ali zakaj sem kot jogurt.. Samo nekak me to ni motilo, oziroma tega nisem jemala kot negativni komentar.. :) Prav tako nisem mogla razumet, zakaj se je mama pržila na soncu (sicer s sončno kremo), jaz sem se vedno raje skrivala v senci.. Pa ko so kolegice bile fascinirane nad sončenjem, jaz sem jim pa poskušala dopovedati, da to ni vredu :)) hmm :))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Se mi zdi, da je Lendava res čisto drugačna, pa ne mislim tega v slabem smislu, ampak mislim, da v Lendavi dosti bolj velja aristokratsko mišljenje kot v naših koncih. :)
      Očitno smo vse imele take čudne prebliske. Joj, mladost. :)
      Ti si se pa hitro začela zavedati nevarnosti sončenja, pridna. :D

      Izbriši
  5. Pri takšnih objavah opažam, kako smo si ljudje že iz kraja v kraj različni. Tudi mi imamo njivo za obdelovati, travnike za košnjo, urejanje kar velikega vrta... Pa babi vidiš delati na njivi, travniku, vrtu le zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko se vse skupaj malo umiri in tudi ostalim skozi govori, da se morajo izogibati sonca, ker je dosti bolj škodljivo ko včasih. Mi je povedala da so lahko na soncu delali od jutra do večera, pa jeposledica bila edino zagorela polt... Da bi jih kaj peklo? Tega sploh poznali niso... Zdaj pa je sonce tako škodljivo že, da jaz ko sem še mladič ne morem na soncu ob 12-ih zdržati več kot 15 minut, brez da bi me začela boleti glava...Čeprav se mi zdi, da letošnje poletje sploh ni tako vroče ampak UV žarki so pa vseeno močni za znoret, tako da se lepo čuvam in mažem.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Drži, ful se opažajo razlike med različnimi kraji po Sloveniji. Nekateri se že zavedajo nevarnosti sonca, v nekaterih krajih je pa tega še vedno čisto premalo. Saj opažam, da se tudi pri nas največ stvari dela zelo zgodaj zjutraj, čeprav se, sploh julija in avgusta, ko zna biti peklensko vroče, najdejo tudi kaki, ki se odpravijo ven v največji vročini. Drugače pa nisem mislila, da mi največ dela na njivi opravimo v največji vročini, tudi mi gremo zelo zgodaj zjutraj, razen, ko je kako delo, ki je ful odvisno od vremena, takrat pač delamo, dokler ne končamo, tudi če je to ob 12h. Ampak taka pomembna dela se po navadi opravijo maja, junija (se pa strinjam, da junij letos sploh ni bil peklensko vroč). Čeprav meni je letos z velikim trebuhom že pri 25 stopinjah noro vroče. :)

      Izbriši

Thank you for all your sweet comments, I appreciate every one of them. <3